Združene države Amerike so v odmevni vojaški operaciji ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti. Operacijo je podprl Izrael, ki je izrazil odobravanje nad ameriškim ravnanjem, medtem ko so nekateri latinskoameriški politiki, med njimi honduraški politik Manuel Zelaya, dejanje ostro obsodili kot napad na suverenost neodvisne države. V sami Venezueli so se po poročanju očividcev razmere močno zaostrile, prebivalci pa se na novico o zajetju odzivajo z globokimi čustvi, nekateri tudi z molitvijo in jokom. Zajetje je vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale gospodarske sankcije in vojaške napade na strateško infrastrukturo pod vodstvom administracije Donalda Trumpa. Medtem ko palestinsko gibanje Hamas operacijo označuje za kršitev mednarodnega prava, so ZDA svoja dejanja v preteklosti opravičevale z bojem proti kriminalu in diktaturi. Maduro je že pred zajetjem pozival k mednarodnemu posredovanju zaradi domnevne ameriške agresije na venezuelsko kopno.

Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura se pojavljajo vprašanja o prihodnosti države. Rusija je izrazila mešane odzive na potezo Trumpove administracije. Medtem ZDA trdijo, da bodo prevzele nadzor nad državo.

Nicolás Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega glede obtožb o trgovini z drogami. Trdi, da je bil ujet in se označil za poštenega človeka. Vozilo, ki je prevažalo Madura in njegovo ženo, je prispelo na sodišče v New Yorku.

Predsednica Hondurasa Xiomara Castro je obtožila nekdanjega predsednika Juana Orlanda Hernándeza, da načrtuje državni udar proti njeni vladi. Castrova je dejala, da temelji na preverjenih obveščevalnih podatkih. Hernández je obtožbe zanikal in jih označil za lažne.

Nekdanji predsednik Hondurasa in koordinator vladajoče stranke Libertad y Refundación (Libre), Manuel Zelaya, je pozval svoje privržence k mobilizaciji v podporo kandidatom, ki zahtevajo razveljavitev splošnih volitev, ki so potekale 30. novembra. Zelaya je volitve označil za "fraudulentne procese".

Nekdanji predsednik Hondurasa Juan Orlando Hernández, obsojen zaradi trgovine z drogami, je bil po pomilostitvi Donalda Trumpa izpuščen iz zveznega zapora USP Hazelton v Zahodni Virginiji. Hernández, ki je Honduras vodil med letoma 2014 in 2022, je bil v ZDA izročen aprila 2022, marca 2024 pa je bil obsojen na 45 let zapora zaradi treh obtožb povezanih z narkotiki in orožjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je obtožil honduraške oblasti, da poskušajo manipulirati z rezultati predsedniških volitev, kjer je prišlo do tesnega izida med kandidatoma desnice. Trump ob tem ni predložil nobenih dokazov za svoje trditve.

Venezuela je v Združenih narodih obsodila Združene države Amerike zaradi napotitve vojaških ladij in podmornic v Karibsko morje. Venezuelska misija pri ZN trdi, da gre za kršitev sporazuma iz Tlatelolca zaradi pošiljanja jedrske podmornice in da ameriški "vojaški blokadi" ogroža venezuelsko suverenost in uničuje Ustanovno listino ZN. Honduraški ekspredsednik Manuel Zelaya je prav tako obsodil "vojaško blokado" ZDA proti Venezueli.

Ameriške vojne ladje se približujejo vodam Venezuele v južnem Karibskem morju, kar je del prizadevanj administracije Donalda Trumpa za okrepitev boja proti trgovini z drogami. Mobiliziranih je več deset tisoč vojakov. Reuters, Al Jazeera in France 24 poročajo o tem dogodku.

Venezuela je napovedala, da bo s svojimi ladjami in droni patruljirala po svojih teritorialnih vodah kot odgovor na povečano prisotnost ameriške mornarice v Karibih. Poleg tega je Venezuela Združene države obtožila načrtovanja napotitve jedrske podmornice in križarke z izstrelki na svoje obale. Napetosti med državama se stopnjujejo, saj je Washington ponudil visoko nagrado za informacije, ki bi pripeljale do aretacije Nicolása Madura.